Severno od Žirovnice leži dolina Završnica, ki jo domačini imenujejo tudi Zavrh. Taborili smo v neokrnjeni naravi ob potoku Završnica, ki izvira v dveh izvirih na Zelenici pod Stolom in oblikuje dolino, ki se vleče izpod Srednjega vrha do Most, kjer se izliva v Savo Dolinko.
V petek popoldan smo tako na travniku ob potoku Završnica postavili šotore, pripravili les za taborni ogenj in vse potrebno za pripravo večerje. Kmalu smo ugotovili da je klima v objemu gora, v teh sicer vročih poletnih dneh, bolj ugodna kot na primorskem. Svežina bližnjega potoka in večerne rose je bila razlog, da smo si oblekli jopice. Za najmlajše je bil poseben izziv in hkrati veselje priprava in kurjenje tabornega ognja, kjer smo se družili po okusni večerji.
Sobotno jutro smo pričeli s tekom in telovadbo. Po zajtrku smo odšli na pohod do Žirovnice, kjer smo imeli kosilo. Ob vrnitvi v tabor smo si privoščili počitek, otroci so izkoristili ta čas za igro. Popoldne smo igrali nogomet, se družili in delali plane za naslednji dan. Zakurili smo taborni ogenj, pojedli večerjo in šli zgodaj spat.
V nedeljo smo se odpravili na pohod v dveh skupinah. Prva skupina je šla na pohod na Stol, druga pa na pohod do Valvazorjevega doma.
Na Stol, ki je sicer najvišji vrh Karavank, smo šli po Žirovniški poti, ki je sicer krajša in strmejša. Ker je bil dan sončen, smo imeli s Stola lep razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, Visoke in Nizke Ture, osrednje Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, na Bled in na del Gorenjske. Po okusni joti, ričetu in jabolčnemu zavitku smo nekateri sestopili po Zabreški, drugi po Žirovniški poti.
Druga skupina je šla na pohod iz tabora do Valvazorjevega doma. Na poti smo prečkali pašnike, otroci so se razveselili krav in teličkov. V Valvazorjevem domu smo se okrepčali in počakali skupino, ki je šla na Stol.
Skupaj smo se utrujeni, a hkrati zelo zadovoljni vrnili v tabor, kjer smo pospravili šotore in se odpeljali proti domu.